12. septembra je minilo 20 let odkar je zaživel karmeličanski samostan v Mirni Peči.

V nedeljo, 16. septembra, je bila v samostanski kapeli zahvalna maša, ki jo je vodil škof Andrej Glavan. Ob daritvenem oltarju so se mu pridružili tudi domači župnik Janez Rihtaršič in še pet duhovnikov.

Slovesnosti smo se udeležili tudi župljani in se tako zahvalili za velik dar, ki ga za nas predstavljajo sestre karmeličanke.

Škof Glavan je v pridigi predstavil pomembne mejnike pri gradnji samostana in oblikovanju kontemplativne skupnosti karmeličank, ki predstavlja oazo molitve in veselega služenja Bogu in ljudem. Poudaril je, da skupnost, ki živi v globoki edinosti, predstavlja navzočnost živega Jezusa.

Začetki Karmela v Mirni peči segajo v september 1992, ko sta se v hišo, ki jo je Redu v oporoki zapustila Mirnopečanka Angela Makše, naselili dve sestri. Po enem letu se jim je pridružila še tretja, nato sestra iz Avstrije in kasneje še druge.

Dolenjski Karmel je sad dolgoletne molitve sestre, ki je bila povezana z dobrotnico.  Po zaslugi lepega števila dobrih ljudi, ki so darovali svoj čas, delo in sredstva, je bil samostan zgrajen v enem letu.

Samostan, ki je posvečen Mariji, Kraljici angelov, je 1. maja 1997 blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode.

Danes v njem živi devet sester in ena novinka. Zunanja ločenost od sveta omogoča, da so lahko bolj z Bogom in na ta način tudi bolj blizu ljudem.

Poleg dela v hiši in na vrtu je glavno opravilo njihovega Bogu posvečenega življenja molitev. Kot pravijo sestre, se vedno znova v Svetem Duhu obračajo s Kristusom k nebeškemu Očetu, da prosijo za duhovnike in vso Cerkev, da zastopajo vse ljudi v slavljenju, v zahvali, zadoščevanju in gorečih prošnjah. Vsak dan s posebno hvaležnostjo molijo za dobrotnike.

Med bogoslužjem je škof Glavan slovesno izročil Karmelski škapulir (svetinjico s podobo Karmelske Matere Božje) vsem, ki so ga želeli prejeti. Škapulir predstavlja redovno obleko, ki jo nosijo redovnice in pomeni posebno Marijino varstvo. Tisti, ki ga nosi, s tem kaže, da bi rad postal podoben Jezusu.

Ob zaključku svete maše so se sestre zahvalile vsem duhovnikom, ki so jim nudili duhovno oskrbo, in mnogim dobrim ljudem, ki so omogočili, da so se lahko naselile v naši župniji. Zahvalo so izrazile tudi v zadnji kitici pesnitvi, ki je nastala ob obhajanju obletnice:

»Bogu večna hvala naj se dviga iz src, kjer On v ponižnosti prebiva, na vas ljubezen se razliva, to naj plačilo bo za vaša dobra dela.«

Sv. Terezija Jezusova Andska je zapisala: »Smisel življenja karmeličanke me navdušuje: moliti za grešnike, živeti življenje popolne podaritve, ne da bi videla sadove. Združiti se z Bogom tako tesno, da se njena kri pomeša z Odrešenikovo krvjo, ki se daruje za Cerkev, za svetost njenih članov: za duhovnike, za grešnike.«

Hvala tudi vam, drage sestre karmeličanke, za vse velike in majhne žrtve ter odpovedi.

Hvala za molitev, ki po vaši zaslugi ne preneha niti sredi noči.

Hvala za brezpogojno ljubezen in ker, kot ste zapisale, prinašate Bogu vsak naš vzgib, vse hrepenenje, veselje, vse stiske in obup- vse prošnje, ki vam jih zaupamo.

V nedeljo, 9. septembra popoldne je bilo v Mirni Peči vseslovensko pritrkovalsko srečanje. Zbrali so se pritrkovalci iz enajstih župnij. Srečanje se je začelo z litanijami, nato je g. župnik predstavil mirnopeške zvonove.

Največji zvon tehta 1472 kg in je posvečen sv. Kancijanu. Drugi po velikosti je 1000 kilogramski Florjanov zvon, tretji je posvečen Mariji Brezmadežni in tehta 640 kg, najmanjši pa je 360 kilogramski zvon, ki je posvečen Tereziji Deteta Jezusa, ustanoviteljici karmeličank.

Najpomembnejši del srečanja pa se je seveda dogajal v zvoniku. Pritrkovalci so pokazali svoje znanje in iz zvonov privabljali blagoglasne melodije, ki so se razlegale po mirnopeški župniji, pritrkovalcem v veselje, Bogu v čast, klic mirnopeškim župljanom.

V nedeljo, 9. septembra so bili k drugi maši še posebej povabljeni župljani, ki so že dopolnili 70 let. Med mašo so imeli priložnost za sveto spoved, pri pridigi so lahko slišali, da bolniško maziljenje ni poslednje maziljenje in še nekaj primerov, pričevanj kako je ljudem pomagalo bolniško maziljenje. Nato so še sami pristopili k obredu bolniškega maziljenja, pri katerem duhovnik izgovori besede: "Po tem svetem maziljenju in svojem dobrotnem usmiljenju naj ti Gospod pomaga z milostjo Svetega Duha. Odpusti naj ti grehe, te reši in milostno poživi" in z oljem mazili čelo ter obe dlani. Po končani maši, so se še zadržali pri zvoniku, kjer so lahko poklepetali med sabo in tako lepo zaključili dopoldne.

V soboto, prvega septembra smo se podali na Zaplaz. Zaradi slabega vremena je peš romanje iz Mirne Peči odpadlo, tako da smo se na Zaplaz pripeljali z avtomobili. Tam smo ob 10h začeli z darovanjem svete maše v zahvalo za vse milosti in darove, ki smo jih prejeli v sklopu praznovanja 900 letnice župnije. Pri maši smo sodelovali še z romarji iz mariborske škofije. Pri pridigi nam je župnik iz Zaplaza obrazložil pomen mozaika ob oltarju, v katerem so vstavljene relikvije blaženega Alojzija Grozdeta. Ob koncu maše smo ob oltarju in izpostavljenem Najsvetejšem zapeli litanije v čast Alojziju Grozdetu in pa pesem "Ta fant imel res težko je mladost".

Z današnjim dnem se je v naši župniji zaključil teden, ki smo ga preživeli skupaj z otroki, teden oratorija. Letošnji oratorij je potekal pod geslom "Grem jaz". V zgodbi, ki smo jo spremljali skozi teden, smo spoznali življenje Marije Dominike Mazzarelo in ostalih sester, s katerimi je živela skupno življenje. Na katehezah smo se učili o preprostosti, potrpežljivosti, pomoči drugim ... Po katehezah je bil čas za delavnice, kjer so otroci izdelovali razne preproste igrače, pa tudi uporabne izdelke. Nato smo ob 12h odšli v cerkev, kjer smo se prijetno ohladili, ter pred Jezusom umirili svoje duše. Ko smo pojedli kosilo, so se pričele popoldanske igre, ki so nam pobrale še zadnje atome energije, ki je ostala v nas.

Za boljše razumevanje, pa je najbolje, da si pogledate vtise otrok ter animatorjev.

V soboto, 16.6.2012 se je pevski zbor Školjke odpravil na zaključni izlet. Avtobus nas je odpeljal do Šmartna pri Litiji, kjer smo preživeli pastirski dan. Vreme nam je bilo izredno naklonjeno. Prehodili smo kar lepo pot in po poti nabirali zdravilne rastline. Vsak si je naredil svoj herbarij. Prispeli smo na ekološko kmetijo, si sami spekli hrenovke na žerjavici. Okusne hrenovke smo obogatili z doma pečenim kruhom in si postregli z zeliščnim čajem ter se do sitega najedli. Sledile so pastirske igre. Ogledali smo si tudi ribnik, ujeli ribo ter zaplesali ob ritmu harmonike. Sledil je sprehod do avtobusa, sladoled in vožnja do Mirne Peči, kjer so nas počakali starši.