Nedelja, 15. septembra - po bogoslužnem koledarju "navadna med letom"; za nas verujoče, pa med rugim nedelja Žalostne Matere Božje. Za nas in naše farane prav poseben dan - dan bolnih in ostarelih v naši župniji.
Da bo to res poseben dan, sem zaslutil že ob vstopu v cerkev, kjer so me ob znamenju križa nagovorile Timotejeve besede: " Kristus Jezus je zato prišel v svet, da bi rešil grešnike, med temi pa sem prvi jaz." ( Tim 1, 12 -17)
Da sem grešnik, to priznam. A ne grešim samo jaz. Grešimo vsi. To On dobro ve. Zato pa nam vsem, vsakemu izmed nas, da bi se tega zavedali, naložil svoj križ. Tako zdravim, bolnim, ostarelim. Kljub našemu zavedanju, naj nas ne bo strah nositi lastne teže križa. Koliko je v naši župniji preizkušenih in trpečih, se je pokazalo ob prejemu bolniškega maziljenja. A kljub križu, ki nam ga je naložil On, vemo: " Gospod želi, da bi verovali vanj, Timotej, učenec apostola Pavla, pa nas k temu še dodatno spodbuja: " Usmilil se me je, zato, da bi Kristus Jezus najprej na meni pokazal vso potrpežljivost, za zgled tistim, ki bodo verovali vanj - za večno življenje."
Da se splača verovati, upati in nositi križ, nam je zelo nazorno orisal naš gost, p. Marko - duhovnik naše škofije v kateri skrbi za duhovno oskrbo bolnih in ostarelih. Patra Marka tudi osebno poznam, zato zanj lahko rečem: nalogo, ki mu jo je On zaupal opravlja po Božjem načrtu. Mnogokrat so besede p. Marka besede, ne le tolažbe, ampak tudi upanja.
Zato, dragi p. Marko: iskrena hvala, da si se odzval našemu klicu, pa tudi za to, da lahko skupaj s Teboj v naših preizkušanih bratih in sestrah služimo Gospodu.
Po bogoslužju se je nadaljevalo družabno srečanje ob cerkvi. Člani župnijske Karitas smo pripravili skromno pogostitev, za veselo vzdušje je poskrbel Primož s harmoniko, pa tudi toplo jesensko sonce nas je prijetno ogrelo. Z molitvijo Angelovega čaščenja smo sklenili srečanje, v upanju, da se zopet vidimo naslednje leto.
V nedeljo 30.junija 2013, je župnik Janez Rihtaršič blagoslovil obnovljeni križ v Hrastju pri Mirni Peči.
Zbrali so se vaščani in sorodniki, ki so po svojih močeh tudi pomagali pri obnovi in slavju ob slovesnem blagoslovu.
Po zbranih ustnih virih, naj bi križ na tem mestu postavili predniki sedanjih lastnikov, pred skoraj 100 leti. Verjetno je šlo za zahvalo za srečno vrnitev iz vojne.
Stal je na pomembnem razpotju, kjer so se ljudje ustavljali, ko so hodili v mlin ali po drugih opravkih.
Za obnovo sta se brata Darko Papež in Franc Papež z družino odločila zaradi spomina na prednike in v opomin na hude čase, ki so jih preživljali.
Blagoslovljeno Božje znamenje naj na tem mestu vsem prinaša mir, zadovoljstvo in notranje veselje.
Nedelja, 16.6.2013, je bila za 42 zakonskih parov v Mirni Peči posebna, saj so si ponovno izpovedali ljubezen pred občestvom in Bogom. Praznovali so od 10 do 55 let svetega zakona. Domači župnik g. Janez Rihtaršič je v nagovoru vse vzpodbudil, da ostanejo v ljubezni in spoštovanju luč drug za drugega. Veseli smo, da se vsako leto za ta korak odloči veliko parov jubilantov. Tako so zgled in luč tudi za druge. Iskrene čestitke!
„Je danes jutri?“ me je v nedeljo, 16.6.2013, vprašala skoraj že štiriletna Ema. Njene zvedave, še malo zaspane učke so hotele vedeti, ali je končno dočakala dan, ko gremo skupaj s prijatelji v hribe ...
Vse se je začelo v adventnem času, ko smo v župnijo Mirna Peč povabili zakonca Vilmo in Danija Sitar. Predstavila sta nam gibanje Družina in Življenje. S svojo preprostostjo, veseljem in življenjsko realnostjo sta nas prepričala. Tako sta že v januarju 2013 nastali dve zakonski skupini. Mlajša, ki združuje zakonce poročene do 20 let šteje 6 parov. Vodita jo zakonca Sabina in Jernej Dogenik iz Novega mesta. In starejša, ki združuje zakonce poročene nad 20 let in šteje 7 parov. Vodita jo zakonca Marija in Ivan Halas iz Škocjana. Duhovno vodstvo obeh skupin je prevzel domači župnik g. Janez Rihtaršič. Vsem voditeljem se iskreno zahvaljujemo!
Zbiramo se na rednih mesečnih srečanjih. Pogovarjamo se ob naprej pripravljenem gradivu. Skupaj molimo in beremo Božjo besedo. Za zaključek srečanja ne pozabimo na agape. Vsi smo veseli teh srečanj, saj potrebujemo nova znanja, medsebojno druženje in podporo. V občestvu lahko rastejo in se utrjujejo naši odnosi. Če gledamo z očmi današnjega potrošnika, lahko enostavno rečemo, da se “splača“. Splača si vzeti čas drug za drugega, splača se slišano in naučeno uporabiti v vsakdanjem življenju, splača se truditi za odnose, za katere je vredno živeti.
V juniju nas je g. župnik povabil na Ratitovec, obe skupini z vsemi družinskimi člani. Eni z malo večjimi koraki, drugi z malo manjšimi smo prišli do vrha. Vzpon ni nemogoč niti za dvoletnike. Res pa zelo prav pride in je v veliko pomoč nahrbtnik za nošenje otrok. Ratitovec ima več vrhov, mi smo osvojili Gladki vrh. Pod njim je v poletnih mesecih oskrbovan planinski dom – Krekova koča. Nato smo se čez Dražgoše odpeljali na župnikov rojstni dom. Ko smo napolnili naše želodčke z vsemi dobrotami, smo vedeli, da je padel še en stereotip o Gorenjcih. Seveda ni šlo brez harmonike in ubranega petja.
Prišel je čas množičnih dopustov in počitnikovanj. S šolskim letom, ki se zaključuje, se tudi sami oziramo nazaj na prehojeno pot. Lahko smo zadovoljni, kar pa ne pomeni, da ni pred nami še veliko načrtov, želja po spremembi. Osvojili smo en vrh Ratitovca in razgled je res lep. Prav tako smo s prvim letom delovanja zakonskih skupin osvojili en vrh v duhovnem življenju. Tudi tu je lep razgled na nove vrhove. Z Božjo pomočjo in vodenjem Svetega Duha verjamemo, da nam tudi to uspe.
Ja, danes je jutri, če ta jutri pomeni poseči po novih ciljih, ki vodijo k našemu skupnemu Cilju. Zato akcija, gremo!