V današnjem času praktično ni možnosti, da bi se možje usedli skupaj in po moško pomodrovali. Družba ne vzpodbuja takšnega načina druženja. Možje se po naravi težje na prvo žogo navdušimo za nekaj novega. Kljub vsemu se nas je v soboto, 14. decembra, v OŠ T. Pavčka zbralo okrog 100 fantov in mož na prvem moškem zajtrku v Mirni Peči.

Nejc Ramovš, povezovalec programa, je z uvodnimi besedami prekinil naše pomenkovanje o tem in onem. Moški pevski zbor Rožmarin je ubrano zapel nekaj svojih najlepših. Župan Andrej Kastelic in župnik Janez Rihtaršič sta že s pozdravnimi besedami usmerila misli v naše družine in medsebojne odnose, o katerih je prav, da v tem predprazničnem času tudi razmišljamo.

Moški zajtrk je bil organiziran v okviru društva Družina in življenje. Dani Siter skupaj z ženo Vilmo vodi to društvo, zato je bil naš prvi predavatelj kar on sam.

Srečanje je kot katoličan začel s kratko molitvijo. Sledilo pa je predavanje, ki je nas vse navdušilo in nagovorilo.

Živimo v času, ki družini in dobrim medsebojnim odnosom ni naklonjen. V svetu vladajo pravila, ki so v popolnem nasprotju z zdravimi odnosi. Človek na splošno v svetu težko najde vzpodbudo za srečen, ljubljen odnos. Že ameriški predsednik Lincoln je pred 200 leti ugotovil, da je zdrava družina predpogoj za dobro državo. Če se ozremo na stanje v naši državi, je položaj zelo zaskrbljujoč.

S sklenitvijo zakonske zveze obljubimo pred Bogom svojo zvestobo ženi, v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju … Kako močna je ta obljuba se običajno niti ne zavedamo, kaj šele, da bi vsak dan o tem premišljevali in obljubo obnavljali. Samo v moči medsebojne ljubezni se moremo te obljube držati, za kar pa se je treba aktivno truditi prav vsak dan. Zdrava družina je največja dota, ki jo lahko damo svojim otrokom.

Mož mora biti tudi duhovni oče vsake družine. V Pavlovem pismu Efežanom beremo, da naj možje ljubimo svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe. Beseda, ki Siterja najbolj nagovarja je kakor, tako močna mora biti ljubezen, da daš življenje zanjo.

Prav tako v pismu Efežanom piše: Zato naj tudi vsak med vami tako ljubi svojo ženo kakor sebe, žena pa naj spoštuje moža. Siter odlomek povezuje z žensko naravo, ki si želi ljubezni in moško osebnostjo, ki nenehno hrepeni po spoštovanju. Torej zakonca morava drug v drugem nagovarjat tisto, kar potrebujemo za izpolnjen odnos.

Ura in pol razmišljanja o razlikah med ženo in možem, v katerega je bilo vpletenih veliko primerov iz resničnega življenja, v katerih se je našel prav vsak izmed nas, je minila zelo hitro. Dani Siter je s svojo odlično interpretacijo podane vsebine poskrbel, da nam misel niti za trenutek ni odšla svojo pot.

Iz kuhinje pa je že dišalo …

V soboto, 7. decembra. se je v mirnopeški OŠ T. Pavčka zbralo približno 200 deklet in žena. Vodilna misel, ki nas je združevala, je bila  iz prve Mojzesove knjige: Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril… Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro.

G. Vilma Siter iz društva Družina in življenje nam je v predavanju podrobneje razčlenila različne odlomke iz Sv. pisma, ki ga kot kristjanka dnevno prebira, in jih vpletala v naša življenja, vloge, ki jih živimo.

Rdeča nit njenega razmišljanja je bila ženska kot zakonska žena razpeta med dnevne aktivnosti in odnose ter kot taka vržena v današnji svet, kjer je vse postavljeno na glavo. Nič več ni prostora za sveto, vse je dovoljeno in podvrženo trenutnemu užitku.

Vilma Siter je po poklicu zdravnica, ki je v svoji praksi velikokrat opažala, kako  porušeno psihično ravnovesje močno vpliva na vrsto bolezni. Pred 13 leti se je skupaj z možem Danijem začela aktivno ukvarjat z zdravljenjem zakonskega odnosa oz. z vzgojo zakoncev za dobre družine, ki so največja dota za otroke.

Ko se par poroči, traja romantično razmerje še nekaj časa, kmalu pa nastopijo prve težave. Ker sta mož in žena dve različni osebnosti s svojimi fizikalnimi in duševnimi specifikami, morata te razlike čim prej spoznati in si po njih prihajat nasproti. Žene težimo k temu, da bi može spreminjale, a dejstvo je, da lahko človek spreminja samo sebe. Mož nam more biti največja učna delavnica.

Emancipacija je naredila veliko zmede v našem prostoru. Žena se nikakor ne sme dvignit nad moža in prevzet nadzor nad vsemi segmenti družine. Odnos mora biti enakopraven.

Žene smo božje princeske, ki možem pomagamo priti v nebesa, je bila misel, ki jo je g. Vilma kar nekajkrat ponovila. Za dober zakon in družino se je treba neprestano truditi. Veliko štejejo drobna dejanja, majhne pozornosti, pohvale in zahvale. Težave so del vsakdanjika, a kristjani moremo  črpati  moč v Jezusu Kristusu, ne smemo pa pozabiti tudi na  moč Sv. Duha.

Ženski zajtrk je bil organiziran pod okriljem društva Družina in življenje. Pozdravila sta nas tudi župan g. Andrej Kastelic in župnik Janez Rihteršič, ki nas je duhovno ogrnil pod Marijin plašč. Župnijski dekliški zbor pod vodstvom Anite Miklič nam je s svojim petjem o ljubezni  božal naše duše. Povezovalka srečanja g. Mateja   Subotičanec  pa je skozi vso dopoldne občuteno prepletala besede o ženski duši.

V neuradnem delu srečanja so misli prihajale na dan. Tiste neizrečene pa so začele spreminjat…

Prvi letnik mirnopeške mlajše zakonske skupine se je zadnji oktobrski vikend zaključil s končnim izletom. Starejšo zakonsko skupino prijetno druženje čaka spomladi - v drugem semestru.

Septembra smo - kot naši šolarji - pari zakonskih skupin v Mirni Peči zakorakali v drugi letnik - starejši drugi torek, mlajši pa tretji.

Parom mlajše zakonske skupine je gospod župnik ob vstopu v novo šolsko leto podaril kupone za vikend seminar v Njivicah, na Hrvaškem otoku Krk, ki ga je pripravilo društvo Družina in Življenje.

Krompirjeve počitnice so naši otroci začeli pri dedkih in babicah, tetah in stricih, varuškah, …

Petkovo popoldne smo si možje in žene na skoraj dvestokilometrskem potovanju proti morju že neobremenjeno podarjali v dvoje, če izvzamemo usklajevanje mnenj in omejeno mero strpnosti pri sprejemanju priporočil sozakonca na sovozniškem sedežu.

Ko se je cesta prevesila proti morju, smo zapeljali v gosto meglo, ki se je med spuščanjem v dolino razkadila, in po cesti, ki je poleti dan in noč prenatrpana, smo se s prijetnim občutkom umirjenega potovanja pripeljali do Krškega mostu.

Glede na statistiko bi lahko pričakovali osip, a smo se do začetka seminarja vsi zakonci mlajše skupine, naša voditelja s svojo zvedavo, nasmejano deklico in par iz starejše skupine zbrali v hotelu Beli Kamik, kjer sta nas prijazno sprejela gospa Vilma in gospod Dani ter njuni sodelavci. In ne boste verjeli: celo do zaključka smo vsi zdržali - nihče ni omagal! Ali smo tako dobri? Ali pa je bilo izobraževanje v preteklem letu tako učinkovito? Pa šalo na stran. Hvala vsem, ki so se zavedli perečih težav družbe zaradi skrhanih ali razbitih družin in se trudijo za preživetje temeljnih naravnih gradnikov naroda ter ljubeče, čuteče, sočutne in srčne odnose med njihovimi člani.

Nagovorom z različnih področij zakonskega življenja so sledili odmori, med katerimi smo se zakonci odmaknili v sobe ali sprehodili zunaj, da smo se v paru pogovarjali o predstavljeni temi.

Duhovno oskrbo na seminarju sta nam nudila pater Matej in duhovnik Rafko. V soboto sta nas obiskala mirnopeški župnik Janez in bogoslovec Roman.

Morje je bilo še toplo, le tanko gornjo plast je jesen že začela ohlajati. Sobotno popoldne je sonce prebilo oblačno kopreno in krajši čas toplo grelo.

Šestemu nagovoru v soboto zvečer, ki ga je za žene povedala gospa Vilma, možem pa nadstropje nižje predstavil gospod Dani, je sledila sveta maša v cerkvi svetega Apolinara v Malinski, med katero smo obnovili poročne obljube in prejeli blagoslov. V hotelu nas je čakala slovesna večerja v dvoje.

V nedeljo smo se po dveh nagovorih v hotelu udeležili svete maše in se po kosilu poslovili.

V Njivicah smo poslušali:

- 1. nagovor: PET NEVARNOSTI, KI LAHKO OGROZIJO EDINOST MED ZAKONCEMA,

- 2. nagovor: BOŽJI NAMEN IN BOŽJI NAČRT ZA ZAKON,

- 3. nagovor: POGOVOR MED ZAKONCEMA,

- 4. nagovor: KAKO REŠUJEVA SPORE,

- 5. nagovor: BOŽJA MOČ ZA ŽIVLJENJE V ZAKONU,

- 6. nagovor: VLOGA MOŽA / ŽENE V ZAKONU,

- 7. nagovor: MOČ BLAGOSLOVA,

- 8. nagovor: GRADIVA DEDIŠČINO, KI OSTANE.

V četrtek, 17.10.2013, nas je s svojim obiskom razveselila in se nas s svojim pričevanjem globoko dotaknila s. Slavka Cekuta.

Srečanje smo začeli s sv. mašo, nadaljevali z molitvijo rožnega venca pred Najsvetejšim, kjer je Gospod slišal tudi glasno izgovorjeno desetko v albanskem jeziku. Nato smo se preselili v župnišče, kjer smo prisluhnili in skušali razumeti, kako poteka življenje v tej bližnji, a zdi se zelo oddaljeni Evropski državi.

S.Slavka je šolska sestra de Notre Dame in misijonarka, ki zadnjih deset let deluje v Albaniji, v vasi Oret Fatlume - trenutek sreče, pri mestu Elbasan. Skupaj s sosestro iz Nemčije skrbita za 52 otrok in jim dajeta toplino, občutek sprejetosti in ljubezen. To troje otroci brez staršev najbolj žejno potrebujejo. Vzgajata jih za odgovornost in učita za življenje. Za temi otroci so težke zgodbe, mnogi so živeli na cesti, bili zlorabljeni ali jim je bilo kakorkoli drugače ukradeno otroštvo. Sestri si prizadevata za celostno vzgojo otrok, mladih in zaposlenih domačinov. V vasi imajo tudi vrtec, ki ga obiskuje 100 otrok iz okoliških revnih družin. Sestri koordinirata tudi delo v ljudski kuhinji v mestu Laču, domu za fante in domu za dekleta z izobraževalnim centrom.

Z njo sta prišli tudi dve dekleti, ki sta nam z glasbo in plesom približali tamkajšnjo kulturo.

Albanija je za s.Slavko sveta zemlja. Zaveda se, da so mnogi kristjani dali življenje za Gospoda. Zato se veseli, da lahko tu oznanja Božjo ljubezen.

S. Slavka je povedala, da dan začne in konča z molitvijo. Takrat je sama z Gospodom. Med njenim pričevanjem pa smo lahko zaslutili, da je celo njeno življenje molitev.

Toda ne prosim samo za te, ampak tudi te za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame: da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal. In jaz sem jim dal veličastvo, ki si ga dal meni, da bi bili eno, kakor sva midva eno: jaz v njih in ti v meni, da bi bili popolnoma eno. Naj svet spozna, da si me ti poslal in da si jih ljubil, kakor si ljubil mene.

Jn 17,20-23

Leto 2007 je bilo leto Svetega pisma. Takrat se je v Sloveniji zgodil tudi prvi svetopisemski maraton. 

To je izmenično, nepretrgano branje Svetega pisma, ki traja teden dni, 24 ur na dan. Tudi letos poteka v cerkvi sv.Jožefa, v Ljubljani. Posebnost tega je, da se okoli Svetega pisma, ki je naš temelj, zbirajo različne krščanske skupine. Ob skupnem branju in osredotočenju na Živo Besedo se pozabi na razlike in se poveže v eno. Tako se izpolnjuje Jezusova molitev, ki pravi, da bi bili vsi eno.

Beseda maraton se uporabi zato, ker se nepretrgoma vztraja v molitvi branja in premišljevanja Svetega pisma. Mini svetopisemski maratoni (trajajo minimalno 2 uri)  se tudi letos vzporedno odvijajo v skoraj 50 krajih po vsej Sloveniji.

Letos, 10.10.2013, v letu vere, mesecu rožnega venca in času priprave na posvetitev Marijinemu srcu, smo se prvič s triurnim branjem Božje besede pridružili tudi v Mirni Peči. Začeli smo s sveto mašo in nato nadaljevali z branjem Matejevega evangelija.

Maraton je posvečen Živi Besedi, Besedi Življenja. Zahrepenimo in vsak dan posegajmo po tej Nebeški hrani, da bomo lahko rasli v veri, upanju in ljubezni.