Izdelovanje voščilnic
To sobotno dopoldne je bilo namenjeno za otroke. V župnišču so od 9h pa do 11h izdelovali voščilnice.
To sobotno dopoldne je bilo namenjeno za otroke. V župnišču so od 9h pa do 11h izdelovali voščilnice.
V letošnji Stični smo se nekateri udeležili delavnice, ki so jo pripravili Mladi za Kristusa. Ker smo bili nad njimi zelo navdušeni in smo delavnico zapustili z lepimi občutki, smo se odločili, da jih v okviru prenove misijona povabimo tudi v našo župnijo. Tako so v petek 9.12.2011, v mirnopeškem župnišču pripravili srečanje za mlade. To srečanje smo začeli s kratko igrico, kjer je vsak izmed nas dobil različen piškot, potem pa smo glede na vrsto piškota dobila vprašanje, s katerim smo se med seboj spoznali. Po tej igri se je začel »uradni« del srečanja. Najprej nam je Tadej povedal nekaj o Božjem načrtu za vsakega izmed nas. Izvedeli smo, da tudi, če so naše sanje in cilji še tako nemogoči, je Bog le Bog, zato se nam lahko marsikdaj uresničijo. Med seboj smo si tudi povedali kakšne so naše najbolj nore sanje. Nekateri si želijo polet v vesolje, drugi skok s padalom, tretji pa se želijo preseliti.
Družina vzgaja, če hoče ali noče. Verouk brez verske vzgoje v družini ne more otroka vzgojiti v kristjana. V družini otrok dobi temeljne vrednote, ki ga usmerjajo na življenjski poti.
Biti poročen pomeni dati obljubo, da boš za sveti zakon in družino naredil vse, kar je v tvoji moči. Starši moramo prevzeti svoj del odgovornosti za versko vzgojo otrok. To konkretno pomeni, da se moramo truditi za družinsko molitev, reden obisk nedeljske maše in za vzgojo jasnih stališč, ki temeljijo na krščanskih vrednotah. Najbolj vzgajamo z zgledom. Družino poveže skupna molitev in skupno delo.
V petek, 9. 12. 2011, po večerni sv. maši, je župnijske sodelavce nagovoril g. Marjan Lampret, župnik v Breznici na Gorenjskem. G. Lampret nam je spregovoril o poslanstvu in vlogi župnijskih sodelavcev.
Za izhodišče srečanja je izbral odlomek iz pisma apostola Pavla Tesaloničanom ( 1T, 12-25), v katerem apostol Pavel nagovarja svoje prve sodelavce.Prvi kristjani so gradili živo Cerkev in so stvari vzeli zares. Med njimi je vladala bratska ljubezen in neprenehoma so molili. Iskreno so se veselili duhovnikov, jih spoštovali in jim stali ob strani. Poslušanje in branje Božje besede nagovarja tudi sodobnega kristjana k dejavnemu krščanskemu življenju.
V petek je večerno somaševanje vodil g. Franc Levičar. Spregovoril je o krizi vrednot v današnjem času. V življenju ni nič samoumevno. Bodimo Bogu hvaležni za vse darove; predvsem dar vere, ki smo ga prejeli tudi od naših prednikov. Slovenija je biser, ki ga skoraj na vsakem hribu krasi cerkev. Te nam govorijo o naših koreninah. Spoštovati moramo korenine; da nismo kot drevo, ki ga veter hitro prevrne, če je brez njih.
Napisala: Darja Kastelic
Po četrtkovem večernem bogoslužju sta nam kot prva v sklopu predavanj v času obnove misijona spregovorila zakonca Tutin.
Na začetku sta nas spomnila na obljube o zvestobi, ljubezni in spoštovanju drug do drugega v sreči in nesreči, ki smo jih kot mladoporočenci izrekli ob podelitvi zakramenta sv. zakona. Mož in žena živita drug drugemu posvečeno življenje, ki naj ga vsak dan izročata Bogu. Danes veliko parov ne zmore izreči teh obljub, prehitro se odločajo za skupno življenje, že vnaprej so prepričani, da bodo v času medosebne krize enostavno šli narazen.
Ljudje v svoje lestvice vrednot družino postavljamo na zelo visoko mesto. Žal pa je današnja družina v veliki krizi kar je posledično povezano tudi s problemi v svetu, ki so v zadnjem času zelo aktualni.
V četrtek sta bili dve sveti maši in sicer dopoldne je sveto mašo daroval g. Janez Šimenc, bil je župnik v naši župniji med leti 1997 in 2003.
Zvečer, ob 18h pa je maševal nekdanji kaplan, bil je kaplan leta 1974 in 1975, g. Jože Grebenc, ki pa je sedaj župnik v Šentvidu pri Stični.
Po večerni maši je bilo srečanje namenjeno zakoncem, več o tem pa si lahko preberete v naslednjem članku.
Obisk Marijinega kipa, ki v adventu roma od hiše do hiše, nam nudi priložnost, da preživimo večer v molitvi skupaj in to brez televizije. Upočasnimo naše korake, najdimo trenutek za prijeten klepet z domačimi, spregovorimo s sosedi.
Advent je čas pričakovanja. Je čas, ko se pripravljamo na Jezusovo rojstvo. Štiri sveče na zelenem adventnem vencu prestavljajo štiri adventne nedelje in pomenijo čas duhovne priprave na BOŽIČ. S prižigom prve adventne sveče se ta čudoviti čas pričakovanja in začne...
Kot že vrsto let smo se v soboto, 26.11.2011, zbrali v župnišču in izdelovali adventne venčke. Zbralo se je veliko otrok in tudi odraslih. V veselem razpoloženju smo vence izdelovali iz najrazličnejših zelenih vejic, predvsem pa iz ciprese. Izdelali smo prek 40 adventnih venčkov, ki smo jih na prvo adventno nedeljo prinesli k sveti maši k blagoslovu.
V letošnji – devetstoti – advent v naši župniji bo vključena obnova misijona. To je duhovna obnova za vse župljane. V teh dneh sem nekje zasledil zapisano vprašanje: Ali je advent še kaj več kot samo nakupovalna mrzlica?
Dnevi obnove misijona od 8. do 11. decembra, bodo priložnost, da svoje oči od tolikih stvari, ki me vsak dan obdajajo in zaposljujejo spustim do svojega srca. V njem se s časom nabere mnogo stvari. Takih, ki spadajo vanj in tistih, ki ga bremenijo. Obnova misijona bodo dnevi božje bližine v tem adventu, ko bomo lahko skupaj, kot župnijsko občestvo, ponovno izpovedali Vate zaupamo Gospod! Na tak način se želimo odtrgati od vsega tistega, kar nas veže nase in se v tem adventu približati Gospodu, ki prihaja.
V soboto, 15. oktobra smo se odpravili na romanje v Ribnico ter v okolico Kočevja. Zjutraj smo se zbrali ob osmi uri na parkirišču, kjer smo počakali še drugi avtobus, na katerem so bili župljani župnije Mokronog. Tako smo se oboji odpravili po avtocesti do Škofljice ter preko Turjaka proti Sodražici.
Najprej smo se podali na Goro, kjer je pokopana Magdalena Gornik, katero najverjetneje poznate po tem, da je preživela 47let le ob Kristusovi hrani, morda pa ste slišali tudi za njo, da je nosila Kristusove rane - stigme. Več o njej si lahko preberete tudi na če kliknete TU. Potem ko smo na grobu poslušali nekaj besed o njenem življenju smo se podali v cerkev, kjer smo pred izpostavljenim Najsvetejšim zmolili litanije. Nato so nas prijazno postregli s pecivom in čajem, a da nas ni preveč zmrazilo smo se odpravili na avtobus in odpeljali naprej.
Nato smo se ustavili v cerkvi na Novi Štifti. Tam smo imeli sveto mašo in si ogledali cerkev. Potem smo se odpravili na kosilo, po kosilu pa še v ribniški muzej in pa v rokodelski center, kjer so nam prestavili kako so včasih izdelovali suho robo. Po ogledu muzeja pa smo se odpravili še k zadnji postojanki in sicer na Kočevsko reko, kjer nam je tamkajšnji župnik prijazno razkazal in razložil dele kateri sestavljajo njihovo cerkev.
Spodaj pa si oglejte še par slik, tega krasnega dne.