V letošnji Stični smo se nekateri udeležili delavnice, ki so jo pripravili Mladi za Kristusa. Ker smo bili nad njimi zelo navdušeni in smo delavnico zapustili z lepimi občutki, smo se odločili, da jih v okviru prenove misijona povabimo tudi v našo župnijo. Tako so v petek 9.12.2011, v mirnopeškem župnišču pripravili srečanje za mlade. To srečanje smo začeli s kratko igrico, kjer je vsak izmed nas dobil različen piškot, potem pa smo glede na vrsto piškota dobila vprašanje, s katerim smo se med seboj spoznali. Po tej igri se je začel »uradni« del srečanja. Najprej nam je Tadej povedal nekaj o Božjem načrtu za vsakega izmed nas. Izvedeli smo, da tudi, če so naše sanje in cilji še tako nemogoči, je Bog le Bog, zato se nam lahko marsikdaj uresničijo. Med seboj smo si tudi povedali kakšne so naše najbolj nore sanje. Nekateri si želijo polet v vesolje, drugi skok s padalom, tretji pa se želijo preseliti.

Družina vzgaja, če hoče ali noče. Verouk brez verske vzgoje v družini ne more otroka vzgojiti v kristjana. V družini otrok dobi temeljne vrednote, ki ga usmerjajo na življenjski poti.

Biti poročen pomeni dati obljubo, da boš za sveti zakon in družino naredil vse, kar je v tvoji moči. Starši moramo prevzeti svoj del odgovornosti za versko vzgojo otrok. To konkretno pomeni, da se moramo truditi za družinsko molitev, reden obisk nedeljske maše in za vzgojo jasnih stališč, ki temeljijo na krščanskih vrednotah. Najbolj vzgajamo z zgledom. Družino poveže skupna molitev in skupno delo.

V petek, 9. 12. 2011, po večerni sv. maši, je župnijske sodelavce nagovoril g. Marjan Lampret, župnik v Breznici na Gorenjskem. G. Lampret nam je spregovoril o poslanstvu in vlogi župnijskih sodelavcev.

Za izhodišče srečanja je izbral odlomek iz pisma apostola Pavla Tesaloničanom ( 1T, 12-25), v katerem apostol Pavel nagovarja svoje prve sodelavce.Prvi kristjani so gradili živo Cerkev in so stvari vzeli zares. Med njimi je vladala bratska ljubezen in neprenehoma so molili. Iskreno so se veselili duhovnikov, jih spoštovali in jim stali ob strani. Poslušanje in branje Božje besede nagovarja tudi sodobnega kristjana k dejavnemu krščanskemu življenju.

V petek je večerno somaševanje vodil g. Franc Levičar. Spregovoril je o krizi vrednot v današnjem času. V življenju ni nič samoumevno. Bodimo Bogu hvaležni za vse darove; predvsem dar vere, ki smo ga prejeli tudi od naših prednikov. Slovenija je biser, ki ga skoraj na vsakem hribu krasi cerkev. Te nam govorijo o naših koreninah. Spoštovati moramo korenine; da nismo kot drevo, ki ga veter hitro prevrne, če je brez njih.

Napisala: Darja Kastelic

Po četrtkovem večernem bogoslužju sta nam kot prva v sklopu predavanj v času obnove misijona spregovorila zakonca Tutin.

Na začetku sta nas spomnila na obljube o zvestobi, ljubezni in spoštovanju drug do drugega v sreči in nesreči, ki smo jih kot mladoporočenci izrekli ob podelitvi zakramenta sv. zakona. Mož in žena  živita drug drugemu posvečeno življenje, ki naj ga vsak dan izročata Bogu. Danes veliko parov ne zmore izreči teh obljub, prehitro se odločajo za skupno življenje, že vnaprej so prepričani, da bodo v času medosebne krize enostavno šli narazen.

Ljudje v svoje lestvice vrednot družino postavljamo na zelo visoko mesto. Žal pa je današnja družina v veliki krizi kar je posledično povezano tudi s problemi v svetu, ki so v zadnjem času zelo aktualni.

V četrtek sta bili dve sveti maši in sicer dopoldne je sveto mašo daroval g. Janez Šimenc, bil je župnik v naši župniji med leti 1997 in 2003.

Zvečer, ob 18h pa je maševal nekdanji kaplan, bil je kaplan leta 1974 in 1975, g. Jože Grebenc, ki pa je sedaj župnik v Šentvidu pri Stični.

Po večerni maši je bilo srečanje namenjeno zakoncem, več o tem pa si lahko preberete v naslednjem članku.