V letošnjem letu je v naši župniji župnik prvič blagoslovil velikonočne jedi le v župnijski cerkvi, in sicer ob 10. , 11., 15. in 16. uri. Vsi župljani smo tako lahko blagoslov jedi združili s čaščenjem Jezusa v Božjem grobu.

Ob uvodni pesmi je župnik  izpostavil Najsvetejše, nato smo skupno molili na čast Srcu Jezusovemu, izročili smo mu vse svoje težave, vprašanja, strahove in se mu hkrati zahvalili za vse kar nam je dano, predvsem za veselje in upanje.

Po branju božje besede, prošnjah in skupni molitvi Oče naš je župnik blagoslovil velikonočne jedi, kar ima globoko vsebino in simboliko.

Kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. V zahodni civilizaciji velja kruh za osnovno človeško hrano. Kot znamenje življenja nas spominja na Kristusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad. To zrno je Kristus, ki je moral skozi trpljenje in smrt. Jezus je v puščavi kruh tudi čudežno pomnožil.

Meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, pravega velikonočnega Jagnjeta, ki je bilo darovano za naše grehe. Spominja nas tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti.

Pet rdečih pirhov simbolizira pet Jezusovih ran, hkrati pa so tudi podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu se namreč skriva življenje, ki ob določenih pogojih zdrobi lupino in pride na dan. Lupina je podoba skal, ki so zapirale Kristusov grob, a jih je Kristus ob vstajenju odvalil.

Korenine hrena nas spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spominjamo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in Božji bližini.

Na koncu nam je podelil še posebni blagoslov, nam voščil lepo praznovanje, v spomin pa nam je podaril podobice z molitvijo ob velikonočni mizi.

Velikonočna jedila naj v družini ustvarjajo Božje okolje in naj bodo podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci.

Napisala: Sonja Šuštaršič