Letošnje leto je res drugačno. Običajno maja pomlad že počasi prehaja v poletje, veliko rastlin okoli nas dobiva svoj najlepši cvet in v tem prekipevajočem duhu življenja se naša srca in misli s hvaležnostjo, veseljem in prošnjami zatekajo pod Marijin plašč. Kljub neugodnemu vremenu, ki naravi letos ne dovoli njenega običajnega zagona, in teži vsakdana, Marijini častilci z nasmehom prihajamo pred njen oltar.
Vsak dan poslušamo zgodbo iz knjige Živa Cerkev, ki jo je napisal dramski igralec Gregor Čušin. To je naše letošnje šmarnično branje. Gre za pripoved o ministrantu Petru, ki po naključju sredi dneva zaide v cerkev, in doživi šok. Jezus na križu mu pomežikne in se začne pogovarjat z njim. Po tem srečanju ni Peter več dolgočasni in nagajivi najstnik, komaj čaka, da dobi priložnost, ko spet lahko prestopi cerkveni prag. Vsakič na zanimiv način spregovori s kipi in podobami, ki upodabljajo svete osebe. Dečkovo spremembo opazijo tudi v njegovi družini, starša sprva mislita, da je v ozadju nagajivost, a kmalu sprevidita, da Peter postaja drugačen.
V četrtek, 23. maja, pa nam je zgodbo prebral Gregor Čušin. Po maši nam je v župnišču odigral gledališko predstavo Vera levega razbojnika. Kot je poudaril na začetku, ne gre za monodramo, pač pa za izpoved vere. Skozi celotno predstavo se v svojem slogu, ki je poln komike, anekdot in samoironije, sprašuje kaj verujem, zakaj verujem, v koga verujem in ali Mu verjamem.
Iz evangelija je znano, da je levi razbojnik preizkušal vero desnega razbojnika tako, da jo je javno izpovedal. Mogoče pa je tudi levi razbojnik v nebesih. Vera je milost, dar, za kar pa se je potrebno vsak dan znova truditi in boriti, a se včasih tudi čuditi, da ni že izgubljena. Glede na verska vprašanja po Čušinovo obstajajo senzacionalisti, ki vse svoje življenje iščejo čudeže, racionalisti, ki vero znanstveno razlagajo, ateisti, ki se čudežem smejejo in kristjani, ki jih zanima predvsem čudež življenja.
Danes poskušamo vsa naša življenjska dogajanja uokviriti s statističnimi podatki. Radi rišemo razpredelnice, vnašamo podatke in računamo stopnje verjetnosti dogodkov, delamo primerjave. Verjeti, da je Kristus vstal od mrtvih, je težko, saj o tem ni statističnih podatkov. Nihče razen njega ni vstal od mrtvih. Več kot tretjina kristjanov ne verjame v Kristusovo vstajenje in v posmrtno življenje. Tudi obstoj neumrljive duše se ne da statistično preveriti.
Govoriti o veri ni lahko, čeprav se zadnje čase o njej veliko govori, še težje jo je razložiti. Vsak verjame v kaj, to pa še ne pomeni, da veruje. Lahko verjamem, da Bog je, a če ne verujem vanj in ne izpolnjujem njegovih zapovedi, je moja vera prazna.
Ob koncu je nekaj besed namenil še Cerkvi, katere ni član, ampak njen člen. Članstvo ne zadostuje, Bog ni birokrat.
Igralec nas je prijetno presenetil tudi s svojimi petjem, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel kar sam z igranjem na ukulele.
Hvala Gregorju Čušinu, da je bil del našega občestva, da je podelil z nami pogled na vero, ki je hkrati tako njegov, a tudi naš. Pomagal nam ga je prebuditi.