Na nedeljo Povišanje Sv.Križa je bilo organizirano srečanje starostnikov in bolnikov, za katere je daroval sveto mašo upokojeni zlatomašnik msgr. Franc Dular. Besede vstopnega speva pri maši dajejo ton današnjemu prazniku, hkrati vabilo da se potom življenja z upanjem ozremo na križ, v katerem bomo prepoznali da v trpljenju nismo sami. Na križu je Jezus Odrešenik.
V nagovoru je nas msgr. Dular F. nagovoril z eno od svojih pričevanj o nekemu možu ki je bil nekoč vojaški poglavar in je doma sam s trdo in kruto roko skrbel za svojo mater, do katere pa ni smel nihče pristopiti. Vero v Boga ni sprejemal in po materini smrti tudi sam kmalu hudo zboli in ko se mu je iztekalo življenje se ta spreobrne in sprejme Jezusa, In tako prejme milost spravo z Bogom, potom molitve njegove matere, ki je zagotovo molila dan in noč.
Zakaj Bog dopušča toliko trpljenja, je vprašanje vsakega človeka. Je križ ki nas spreminja in nas tako odpira za Boga.
Med mašo so lahko prejeli bolniško maziljenje, ki je za telesno, duševno ali tudi duhovno ozdravljenje. V katekizmu najdemo več odgovorov na temo o bolniškem maziljenju, na eno od teh se glasi:
Katere učinke ima ta zakrament?
Podeljuje posebno milost, ki bolnika v njegov blagor in v blagor Cerkve še globlje zedinja s Kristusovim trpljenjem. Podari mu tolažbo, mir in pogum in tudi odpuščanje grehov, če se bolnik ni mogel spovedati. Ta zakrament podeli včasih, če Bog hoče, tudi vrnitev telesnega zdravja. V vsakem primeru to maziljenje pripravlja bolnika na prehod v Očetovo hišo. (KKC 1520-1523, 1532).
In po maši so se še nekaj časa zadržali v prijetnem klepetu z starimi znanci, ki so se po dolgem času zopet srečali. Pridne žene pa so poskrbele za čudovita peciva in skrbno pripravljene prigrizke. Moške roke pa so poskrbele za zdravo kupico.
