V včerajšnjem večeru smo se zakonci župnije zbrali ob pogovoru z zakoncema Metko in Miranom Brozovič. Predstavila sta svoj zakon, preizkušnje skozi katere sta šla in preko katerih sta spoznala da je Gospod z njima in njuno družino.

»Od kod meni to, da pride k meni toliko Mirnopečanov!«
Tako je g. Viktor Kastelic z veseljem, kakor Elizabeta ob Marijo, v nedeljo, 15. januarja, sprejel obisk mirnopeških župljanov. V stopiški župnijski cerkvi, kjer je pred 50. leti pel novo mašo, je najprej vodil litanije in podelil blagoslov. Druženje smo nadaljevali v župnišču. V prijetnem kramljanju je odkrival prigode župnikovanja v Mirni Peči. V hvaležnosti za lepo nedeljsko popoldne, ki smo ga prebili skupaj, se ga radi spomnimo v molitvi.

Naj mu dobri Bog okrepi in ohrani zdravje.

Pozornost, prijazna obzirnost do drugih je začetek svetosti.
sv. Mati Terezija 

Tudi na začetku letošnjega septembra smo g. župnik in sodelavci župnijske Karitas še posebej lepo povabili vse starejše, onemogle in bolne iz naše župnije k skupnemu obhajanju sv. maše v nedeljo, 11. 9. 2016, ob 9. 30.

Veliko število naših sester in bratov, ki se zaradi starosti ali bolezenskih težav ne morejo pogosto udeleževati bogoslužja, se je zbralo v župnijski cerkvi sv. Kancijana.

Sodelovali so tudi z branjem božje besede, mašnih prošenj in uvodom v molitev Oče naš.

Za prejem zakramenta sv. spovedi sta bila na razpolago dva duhovnika iz drugih župnij. G. župnik je v homiliji starejše primerjal s cerkveno zgradbo. Poudaril je, da predstavljajo njene temelje, za vse mlajše pa tudi enega od pomembnih temeljev, na katerem gradijo življenje po veri. S svojim zgledom, s svojo življenjsko modrostjo in z duhovnim bogastvom so lahko dragocena pomoč mlajši generaciji.

Nato je g. župnik povabil starejše, bolne in vse, ki so v telesni ali duhovni stiski, k prejemu zakramenta sv. maziljenja. Veliko število vernikov je pristopilo in mir ter veselje, ki sta se odražala na njihovih obrazih, je bil zgovoren dokaz, da so se srečali z Božjo pomočjo.

Sv. mašo smo zaključili z Marijino pesmijo in se tudi Njej priporočili v varstvo.

Zaradi gradbenih del na cerkvenem dvorišču, je odpadla običajna pogostitev, vsi prisotni pa so lahko prisluhnili kratki in zanimivi predstavitvi arheologov o zgodovini mirnopeške cerkvene stavbe in o izkopavanjih v njeni neposredni okolici.

Župnijski sodelavci Karitas se zahvaljujemo vsem domačim in sorodnikom, ki ste omogočili ostarelim in bolnim svojcem, da so se lahko udeležili nedeljskega bogoslužja.

 

V soboto, pred župnijskim žegnanjem, 5. junija 2016, smo Mirnopečani že tradicionalno poromali na Zaplaz in se izročili priprošnji Matere Božje in bl. Alojzija Grozdeta. Nekaj nas je pot prehodilo peš. Z ostalimi župljani (okoli 200 nas je bilo) smo v svetišče vstopili skozi sveta vrata. Za družine prvoobhajancev je bilo to zahvalno romanje za dar svetega obhajila. Ob koncu maše so prvoobhajanci položili svojo roko na oltar v katerem počivajo relikvije bl. Alojzija Grozdeta. Tako smo sprejeli sporočilo tega svetega kraja: tukaj je on – Alojzij Grozde, ki je dovolil, da ga Jezus v svetem obhajilu popolnoma prevzame in mu da novo življenje. Ob njegovem zgledu in priprošnji lahko tudi jaz tako pristopam k svetemu obhajilu.

Na cvetno nedeljo popoldne smo se v lepem številu zbrali na župnijskem pokopališču.

Gospod župnik je najprej blagoslovil novi del pokopališča. Nadaljevali smo s križevim potom, ki se je odvijal po isti poti kot spremljamo pokojne k zadnjemu počitku.

Pri križevem potu so lepo in zavzeto sodelovali letošnji prvoobhajanci in njihovi starši.

Ko na klancu tam kmetujem
ob delu svojem premišljujem
o težavah, ki se vrste
ob katerih pa Karitas še kako pomemben je.
Pa se vprašam, kdo pa Karitas sploh je?
Razmišljam in spoznavam, da to dobri so ljudje,
ki za težave drugih mar jim je.
Pomislim kaj da oni vse počno,
da tem ljudem lahko koristijo,
tem ljudem ki so na dnu
z občutkom da živijo kot v peklu.
Se sočutno z njim pogovore,
pogum in upanje jim zažele,
po možnosti pa še materialno oskrbe.
Dostikrat izkaže se,
da osamljenost glavna težava je.
Tem ljudem pomaga že
topel stisk prijateljske roke.
Karitasovci redno se sestajajo,
se med seboj pogovarjajo
o težavah ki nastajajo
in temu primerno ukrepajo.
Včasih pa izkaže se,
da kakšna stiska le zaigrana je.
Te ljudi se posvari,
da lepo od njih to ni
in da lahko le srečni so,
da najhujšega ne občutijo.
Za zaključek pa pozivam vas
postanite delček Karitas!




Na Gospodov dan, 13. septembra, so se pri sveti maši ob 9. 30, zbrali naši starejši, bolni in drugače preizkušeni bratje in sestre. Bogoslužje, ki ga je vodil upokojeni duhovnik, g. Jože Ovniček, so obogatili s sodelovanjem pri branju beril, mašnih prošenj in uvodne misli v molitev Oče naš.

Z nami je bil tudi bogoslovec, g. Matej Gnidovec, ki bo letos dobrodošla pomoč v naši župniji.

G. Ovniček je v svojem nagovoru izrazil veselje nad dejstvom, da je veliko mlajših župljanov omogočilo starejšim in onemoglim ponovno srečanje ob župnijski oltarni mizi. Sicer pa smo pred Gospodom vsi mladi. Vsi smo njegovi ljubljeni otroci, saj nas je odkupil s svojo nedolžno krvjo, s smrtjo na križu. Evangelist Janez pravi, da nam je Kristus izkazal ljubezen do konca. Tudi kristjani lahko tako ljubimo, saj je v nas Kristus. Moč za dejavno ljubezen  vedno znova prejemamo v molitvi, v zakramentih in pri Sv. maši. Tako se lahko svojim bližnjim in drugim približamo z razumevajočo ljubeznijo, kakor je to delal Jezus Kristus.

Med bogoslužjem je veliko število faranov prejelo zakrament bolniškega maziljenja.

Pred in med Sv. mašo je bila priložnost za prejem zakramenta svete spovedi.

Po blagoslovu je domači župnik, Janez Rihtaršič, povabil starejše in bolne na druženje ob župnijski cerkvi, kjer smo jim prostovoljci župnijske Karitas pripravili pogostitev.


V imenu vseh, ki smo danes prejeli zakrament svete birme, izrekam: HVALA IN SLAVA SVETEMU DUHU.

Hvala župnijskemu občestvu; vsem, ki ste ob sredah, po večerni maši, molili za nas in naše družine, pevcem, krasilni ekipi, ministrantom,... in vsakemu posamezniku, ki s svojim zgledom in molitveno podporo pomaga tudi naši duhovni rasti.

Hvala našim staršem, ki so nam dali najboljše kar lahko – doto vere. Hvala vsem botrom, da ste odgovorno sprejeli nalogo.

Veseli smo, da so danes med nami bogoslovec. g. Roman Ivanetič, g. Frančišek Novak in g. Janko Pirc– lepo vas pozdravljamo in se zahvaljujemo za sodelovanje pri sveti maši.

Lepo se zahvaljujemo g. Marjanu Primc - žrtvovali ste svoj čas, se trudili in poučevali birmance na podružnici Karteljevo. Zato vam podarjamo sliko podružnične cerkve, saj vemo, da ima posebno mesto v vašem srcu.

Najlepša hvala našemu župniku Janezu Rihtaršič. Najbrž ste velikokrat ravno v nas dobili potrditev vaše življenjske odločitve in poslanstva ter še bolj začutili, kako zelo so potrebni duhovni poklici. :) Današnji dan kaže na to, da nobena molitev in nobena žrtev ni zaman. Podarjamo vam sliko vašega zavetnika, da vas bo spremljal tudi na ta način.

Iskrena hvala gospodu škofu Andreju Glavan. Vaše ime je neizbrisno povezano z nami. S ponosom ga bomo izrekli ob vsakem vprašanju: „ Kdo je pa tebi podelil zakrament svete birme?“ Danes vam obljubljamo, da ne bo izrečeno samo kot odgovor na to vprašanje, ampak ga bomo vpletali tudi v naše molitve. Zdaj, ko smo postali odrasli kristjani, se čutimo še bolj odgovorni, da molimo za Cerkev in za našega škofa. Podarjamo vam sliko Mirne Peči, da vas bo pogled nanjo spomnil, da tudi mi prosimo za molitev.

Okrepljeni z močjo Svetega Duha, z veseljem v srcu in nasmehom na ustih, stopamo v svet, da ga polepšamo drugim in sebi. Zato vedno znova izrekamo: HVALA IN SLAVA SVETEMU DUHU.