Gost srečanja zadnje seje Župnijske Karitas Mirna Peč, g. Luka Oven, je sodelavcem predstavil Young Caritas Slovenia - Karitas mladih, ki združuje mlade med 16. in 35. letom. Njihov slogan je Create future - ustvarjamo prihodnost. V Sloveniji je v mreži Karitas dobra petina mladih. Njihovo vključevanje v prostovoljno delo je zelo pomembno za graditev močne in trdne skupnosti, je spodbuda za solidarnost v družbi.

Young Karitas se želi približati mladim na različne načine; neposredno, z osebnim stikom - organizacija izobraževanj in različnih aktivnosti, kjer lahko vsak uporabi svoje talente in posredno - delavnice v vrtcu, šolah.

Cilj je mlade ozaveščati o socialnih problemih v družbi, vzbuditi čut za sočloveka in željo po tem, da bi znali prepoznati in po svojih močeh pomagati ljudem v stiski.

S sodelovanjem pridobijo nove izkušnje in dragocena prijateljstva za celo življenje. Prva izkušnja naj bo zabavna, zanimiva in naj pusti dober vtis. Tako bodo pristopili k novim aktivnostim in k temu povabili tudi svoje prijatelje.

V nedeljo, 15. 9. 2019, je bil za našo župnijo poseben dan. K župnijski oltarni mizi so bili še posebej povabljeni  tisti, ki zaradi bolezni ali starosti ne morejo redno hoditi k sveti maši.

Gospod župnik  Janez Rihtaršič je med homilijo vprašal Oparatovo mamo, s katero besedo je učila svoje otroke in vnuke izraziti hvaležnost. Ta beseda je Boglonaj.  Še danes tako uporabna in potrebna beseda.

Boglonaj vsem, ki skrbijo za tiste, ki so pomoči potrebni. Boglonaj vsem, ki v svoji bolezni in onemoglosti darujejo  bolečino in molitev za potrebe svoje družine, župnije in duhovne poklice. 

Okrepljeni z zakramentom bolniškega maziljenja, smo se zadržali pred cerkvijo v prijetnem klepetu in degustiranju dobrot izpod rok sodelavcev Karitas.

TRPLJENJE DAR ALI BREME?

V petek, 29. marca 2019, je med Mirnopečane prišla ga. Sonja Pungartnik. Podala nam je osebno razmišljanje o trpljenju, od katerega zelo radi bežimo in ga odrivamo. Nanj pa lahko gledamo tudi kot na dar, čeprav si ga nihče ne želi.  Veliko lažje je hoditi skozi življenje, če človek trpljenje sprejme.

Vsi doživljamo težave, smo ranjeni v odnosih, se moramo čemu odpovedati, nas doleti bolezen, je težko v službi, je mučno sprejeti kakšno stvar, ki se nam zgodi.

Ko se človek sooča s preizkušnjo,  kmalu vidi, da vsega ne zmore sam, da je potrebno graditi na odnosih, da se je treba na nekoga nasloniti.

Kako razumeti preizkušnjo?

Kako bo človek doživel svojo stisko, trpljenje, bolečino, je predvsem odvisno od tega, ali se bo v tistem trenutku naslonil na Boga ali ne. Ljudje si velikokrat nakopljemo trpljenje ravno zaradi tega, ker smo daleč proč od Boga, ker ne vemo, kakšna je njegova volja za nas, ker se oddaljimo od njegovih zapovedi, ker delamo po svoje.

Ko pride trpljenje, se najprej vprašam, kaj se jaz lahko iz tega trpljenja naučim, kaj lahko iz tega  potegnem zase. Iz izkušenj vemo, da bomo iz trpljenja izšli močnejši, ne taki kot smo bili prej, ampak z nečim okrepljeni. Vse  pod pogojem, če bomo v tem trpljenju vztrajali v Bogu. Če pa se bomo oddaljili od Boga, potem  bomo začeli kriviti sebe, druge in obupavati.

Kaj povečuje naše trpljenje?