Na križ si šel, Gospod,
na križ si šel za nas;
umrl si, Gospod,
umrl za vse nas.

Veliki petek je dan, ko se spominjamo Jezusovega trpljenja in Njegove smrti na križu.  Na ta dan ni svete maše, saj Jezus kot veliki duhovnik sam mašuje na oltarju križa.

V naši cerkvi  se je obred velikega petka pričel z vstopom ministrantov in duhovnika, ki je leže počastil oltar. Verniki smo v zbranosti in tihoti molili. Po branju beril smo prisluhnili pasionu ali poročilu o Jezusovem trpljenju iz  Janezovega evangelija. Skupaj z Jezusom smo podoživljali zadnje ure njegovega življenja in Njegovo smrt, da se je izpolnila Očetova volja. Prvi del obredov se je zaključil s prošnjami, kjer smo  molili za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe ter za odnose z judovsko skupnostjo.

Sledil je najpomembnejši del obreda, češčenje križa. Duhovnik nas je trikrat nagovoril z besedami: glejte les križa, na katerem je zveličanje sveta viselo. Vsakokrat smo odgovorili: pridite molimo. Križ je najprej počastil  duhovnik, nato pa še ministranti in vsi ostali. Ob pogledu na Križanega smo bili globoko pretreseni. Izročili smo mu vso svojo bedo, majhnost, težke trenutke, a hkrati tudi hvaležnost, veselje in upanje.

Obhajilni obred je bil zadnji del bogoslužja velikega petka. Duhovnik je prenesel Najsvetejše iz ječe na daritveni oltar. Skupaj smo zmolili molitev Oče naš  in pristopili k obhajilu ter se še tesneje povezali z Jezusom.

Po zaključku obreda je duhovnik Najsvetejše zagrnjeno s tančico odnesel v Božji grob, kjer je izpostavljeno v češčenje. Ob molitvi Rožnega venca smo ponovno podoživljali Jezusov križev pot z vpletanjem lastnih življenjskih preizkušenj.

Napisala: Sonja Šuštaršič